Glavni razlog je v tem, da je plačilo lahko opravljeno veliko hitreje kot, s tako imenovanimi navadnimi oz. FIAT valutami, kot so npr. Evro, Dolar, Funt, Jen, itn. So tudi veliko varnejše za uporabnika, saj so kriptovalute digitalne valute, ki so zelo dobro zaščitene proti ponarejanju. Ker je v ozadju tako imenovana Blockchain tehnologija oz. tehnologija veriženja blokov, se jih ponarediti sploh ne da. Za njihovo uporabo pa je potrebna denarnica za kriptovalute. To ni klasična denarnica, ampak digitalna denarnica za kriptovalute. Vse navedene trditve in še kakšna podrobnost je obrazložena v nadaljevanju tega članka, zato si vzemite nekaj minut in preberite ta članek, če vas kriptovalute vsaj malo zanimajo.
Kaj pa kriptovalute sploh so, kako nastanejo?
Kriptovalute si je, kot odgovor na svetovno finančno krizo v letih 2008 in 2009, leta 2009 izmislila oseba s psevdonimom Satoshi Nakamoto, torej kdo dejansko si je izmislil kriptovalute, do danes še ni znano, pa čeprav se več oseb na svetu predstavlja, da so prav oni Satoshi Nakamoto. Pred nedavnim (februarja 2020) je bila ena takšnih oseb celo v Ljubljani in imela predavanje o kripto svetu in digitalnih valutah.
Kriptovalute so torej digitalna valuta, ki ima za osnovo blockchain tehnologijo oz. tehnologijo veriženja blokov. En blok predstavlja posamezni računalnik, v vse v verigi pa se zapisujejo podatki o transakciji, v večini primerov so to finančne transakcije, lahko pa so tudi drugačne. Ti podatki se zapisujejo na vse računalnike v verigi v točno določenem časovnem zaporedju. Vsi pa so kriptografsko zaščiteni, zato so te digitalne valute tudi dobile ime kriptovalute.
Kritovalute »delajo« kripto-rudarji
Kdo so kripto-rudarji? Rudarji so lahko vsi, ki so stalno prisotni v svetovnem spletu in ki to stalno prisotnost ves čas vzdržujejo ter ves čas tudi potrjujejo transakcije. Bistvo vsega je nadzor nad njimi, rudarji nadzorujejo en drugega in jih ne nadzoruje noben sistem, kot je to primer centralnih bank pri FIAT valutah. Je pa res, da kar vsakdo ne more biti rudar, saj je za rudarjenje potreben zelo zmogljiv računalnik, ki ima vgrajeno eno ali več izredno zmogljivih grafičnih kartic, oseba – lastnik tega računalnika pa mora imeti kar precej dobro znanje za pripravo vse potrebne programske oz. računalniške opreme.
Kriptovalute so decentralizirane
V osnovi to pomeni, da ni nekega centra od koder bi bile kriptovalute nadzorovane oz. kontrolirane. Tako, da danes še vedno nobena vlada nima nadzora nad njimi in ga tudi v bodoče naj ne bi imela. Zelo dobro pa bi bilo, da bi bile tudi kriptovalute regulirane z določenimi pravili. Z regulacijo bi se doseglo to, da bi lažje in hitreje zamenjale navadne, tj. FIAT valute. Dejstvo je, da se bo papirnat in kovani denar v določenem času umaknil digitalnemu, regulacija bi to zgolj pospešila.
Torej, kriptovalute so prihodnost plačilnega prometa zato, ker je plačevanje z njimi veliko hitreje, varneje in tudi bistveno ceneje kot s FIAT valutami. Ravno cena transakcij pa je en glavnih razlogov zakaj se veliki bančni sistemi zelo borijo proti uporabi katere koli digitalne valute, saj je provizija za posamezno transakcijo tudi več kot 10× cenejša kot jih poznamo danes, banke pa živijo predvsem od teh provizij.
