Vsi smo seznanjeni s filmsko različico dražb, v katerih se dragi umetniški predmeti ponujajo v elegantnih sobah, milijonske ponudbe pa so narejene le z rahlim dvigom rok. Enako pogosto kot v filmskem svetu, pa se navadno najbolj napeti dogodki odvijajo med bogatimi in obupanimi junaki, ki skušajo med seboj tekmovati in nadzorovati situacijo čim bolje, medtem ko gledalci hlepijo po napetosti. Vse našteto je vsekakor dober filmski material, je pa še kako realno tudi v resničnem svetu – morda z malo manj drame.
V resnici je javna dražba relativno običajen način za nakup ali pa prodajo velikega števila sredstev, vse od umetniških del pa do nepremičnin in pohištva. So pogosta metoda, ki se uporablja za zbiranje denarja tudi za različne dobrodelne organizacije ali cerkve in je tipičen način prodaje nepremičnin v stečaju ali v likvidaciji. Dražbe se lahko pojavljajo v natrpanih prostorih, na stopnicah v sodni dvorani v sami sodni dvorani in celo na internetu. Na vročih trgih z nepremičninami prodajalcev nepremičnin pogosto organizira dražbo tako, da se lahko različni potencialni kupci borijo za nepremičnino v prodaji.
Skratka, javna dražba je dobro poslovno orodje, ki je predvsem v zadnjih letih še kako prišlo v uporabo, vendar udeleženci pogosto slabo razumejo njen namen. Zakonodaja avkcij je obsežna in prav zato vprašanja, kot so: kdaj pride do zavezujoče pogodbe o nakupu, kakšne so garancije in katere licence potrebne, da javna dražba deluje; rešujejo osebe, ki se z draženjem ukvarjajo. Javna dražba je tudi pri nas zelo popularna, predvsem se ljudje udeležujejo tistih z prodajo nepremičnin, tudi novogradenj. Tukaj se namreč cene lahko tudi več kot prepolovijo, seveda odvisno tudi od tega, katera dražba se odvija – pri drugi ali tretji je namreč cena še nižja od osnovne polovične. Veliko je v sreči, a največ v znanju, zato se pred udeležitvijo vsekakor podučite, da ne boste več izgubili kot pridobili.
