Samo ime ”dražba” izhaja iz latinščine in v večjem delu zgodovine so dražbe bile bolj ali manj neobičajni način pogajanja o izmenjavi blaga. V praksi je bilo v preteklosti pogostejše trgovanje z vrednostnimi papirji po določeni ceni, dražba, ki pa je v času pred 17. stoletjem obstajala, je bila v tistem času le občasna. Kljub temu, da niso bile tako zelo razširjene kot so denimo danes, pa njihov obstoj sega že stoletja v preteklost – tudi v čas Babilona, kjer naj bi te potekale vsako leto in sicer so bile predmeti dražb ženske primerne za poroko.

Po tem je sledilo Rimsko cesarstvo, kjer so se po vojaški zmagi vojaki s kopjem označevali tla, kjer so bili ostanki vojne, da bi se slednji kasneje prodali na dražbah. Kasneje so se na dražbah prodajali tudi sužnji. Rimljani pa so dražbe uporabili tudi za likvidacijo premoženja dolžnikov, katerih premoženje je bilo zaplenjeno. Nekateri so denimo prodajali gospodinjsko pohištvo za odplačilo dolgov, kar pa je bilo problematično saj je prodaja trajala tudi več mesecev. Ena najpomembnejših zgodovinskih dražb je potekala v letu 193, ko je celotno Rimsko cesarstvo bilo postavljeno na dražbo iz strani Pretorske garde.

Od konca Rimskega cesarstva do 18. stoletja so dražbe v Evropi izgubile vse zasluge, medtem ko se o njih v Aziji denimo ni niti govorilo. Danes je dražba postalo eno izmed popularnejših mest za nakup ali prodajo rabljenih ali celo novih predmetov – vse od antičnih slik pa do stanovanjskih poslopij in avtomobilov. So dobra priložnost predvsem za ljudi, ki iščejo unikatne in še vseeno dobro ohranjene predmete ali pa stanovanja po ugodnejših cenah, kot na rednem trgu. Draženje je kljub svojim dobrim lastnostnim tudi tvegano, saj je podkupovanje in udeležba nekaterih dražiteljev lahko vprašljivo – a z poznavanjem postopkov in izkušnjami, lahko vsekakor sklenete dobre in cenovno ugodne kupčije.

Facebooktwittergoogle_plusredditpinterestlinkedinmail